Imam občutek, da če bi bila podjetja v rokah deležnikov, tj. delovne sile v skupnosti, bi se stvari reševale precej drugače.

Noam Chomsky, ugledni profesor jezikoslovja na MIT-u, je logik, kognitivni znanstvenik, politični analitik in levo usmerjeni aktivist. Skratka, intelektualni velikan, ki je pri malo več kot 20 letih revolucioniral jezikoslovje in ga v doktoratu tako rekoč na novo zgradil. Napisal je več kot sto knjig. Že od nekdaj je kritičen do oblasti in institucij. Bil je intelektualni znanilec naše dobe in jo je tudi močno zaznamoval. V Bostonu sva se pogovarjala o težavah obdobja, v katerem smo se znašli, in rešitvah zanje.

Slovenija – in z njo vse večji del Evrope – vedno očitneje stopa po grški poti. Kaj si mislite o širjenju tako imenovane »grške okužbe« in potrebi po posredovanju vsemogočne trojke?

Mislim, da je trojka tako rekoč že razpadla, saj se je Mednarodni denarni sklad (MDS) iz nje umaknil s priznanjem, da so rešitve, ki jih je priporočala, pogubne. Moja izhodiščna misel torej je, da besedna zveza »nujno posredovanje« ni ustrezna. Gre za odločitve, ki jih je večidel sprejemala kar nemška centralna banka, Bundesbank, da bi v obdobju recesije lahko uvajala ostre varčevalne ukrepe – to pa je recept za katastrofo. MDS je pravzaprav objavil obširno študijo nekaj sto primerov, kako so si prizadevali za varčevanje v obdobju recesije. Vsa ta prizadevanja so bila škodljiva, včasih resno škodljiva. Med recesijo je potrebna spodbuda. Mislim tudi, da je glede tega ameriška centralna banka dejansko ukrepala bolje od evropske centralne banke. Žal tudi ta ni storila toliko, kot bi morala, predvsem zaradi političnih omejitev. Je pa vsaj poskušala spodbuditi gospodarstvo, ko je to potrebovalo državno spodbudo. Evropa je storila ravno nasprotno. Učinek tega je bil ne samo resno oškodovanje obrobnih držav, kot so Grčija, Španija in Italija, ampak je bilo to ravnanje tudi zelo škodljivo za socialno državo – enega od pomembnih evropskih civilizacijskih prispevkov v zadnjem času. Mario Draghi je na neki točki obvestil Wall Street Journal, kot se je izrazil, da je družbena pogodba mrtva – rekoč, da si je ne moremo več privoščiti. To preprosto ni res. Evropa je zelo bogata, lahko si privošči precejšnje razkošje za bogate bankirje. Prav gotovo si lahko privošči omejeno socialno državo. Ti ukrepi so zelo škodljivi, in kar se Grčije tiče, bo nazadnje postala nemška kolonija. To je pravzaprav razlog, da Grki govorijo o nemški zasedbi, vendar pa tako ne bo le zaradi tega.